V zagovor posta

Jana Valenčič

Za ta teden sem sicer pripravila kolumno ‘Stanje tega tedna’, ampak jo bom poslala prihodnjič. Bistvene spremembe ne  pričakujem, ker je brexit politična inačica turške limonadne  nadaljevanke, ravno dovolj napetosti, da smo v suspensu od ene do druge epizode. Raje ne razmišljam,  da  v zraku visi usoda 3.2 milijona Britancev v EU, v Britaniji pa 2.9 milijona državljanov 27-terice, vključno z vašo dopisovalko, plus večina majhnih britanskih zasebnih podjetij.

Ravno v pravem trenutku, da me odklopi od  brexita, največjega političnega fiaska moje generacije, je uletela elektronska pošta o razpisu Horusa, kar je slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Pošiljateljica predlaga, naj pred 30.oktobrom izpolnim prijavnico, s katero za prejemnika  priznanja za leto 2018  imenujem Marjana Videnška, voditelja tečajev postenja pri zavodu Preporod.

Na tej točki bom opisala svoje stališče do postenja, ker sem ga opravljala na lastno pest že  desetletja preden sem slišala za Preporod. S postom sem si čistila dušico, obnavljala zdravje in spodbujala kariero.  Za tiste, ki si nabirate točke  in sponzorje z dezinformacijami o postenju  in taki so  v Sloveniji  pogosto kar strokovnjaki s področja živinske prehrane, pa naslednje. Težko me boste prepričali, še teže prestrašili.

Že štirikrat  sem se postila po 40 dni ob sami vodi oziroma prvič iz nevednosti ob samih kapučinih, pa je tudi delovalo. Drugič ob vrnitvi iz Iraka, kjer sem si s ponočnim popivanjem in metri klobas naložila  20 kilogramov, pa so me na zdravniškem pregledu za kanadsko študijsko vizo  zavrnili zaradi previsokega sladkorja. Vrnila sem se 41 dni kasneje z idealno krvno sliko, dobila študijsko vizo, dobila štipendijo kanadske vlade in magistrirala iz arhitekture na torontski univerzi. In potem še dvakrat. Ob naslednjem strogem postu, na katerega se moram še duševno pripraviti,  bom pokrpala svoj imunski sistem.

Naj v podporo posta citiram še nekaj priznanih ljudi.   Jenni Russell, kolumnistka britanskega časopisa The Times in  leta 2011 dobitnica Orwellove nagrade, najvišjega britanskega novinarskega odličja, večkrat  piše o postenju: »Življenje se mi je spremenilo s postenjem potem ko je medicina obupala« (Fasting transformed me after medicine failed, The Times, April 22, 2015) in  »Vam lahko post reši življenje«? (Can fasting save your life? It creates new immune systems, helps kill cancer, renews skin, slows ageing – I tried it«, Jenni Russell @jennirsl).  Britanski novinar Dominic Swords je objavil ‘Moč postenja’ (The power of fasting, Financial Times, Februar 16, 2007). Itd.

Kar vem, britansko zdravstvo avtorjema ni očitalo šarlatanstva. Nasprotno. Za raziskavo autofagije,  kar je naravni, regulativni mehanizem čiščenja in obnove celic, sprošča pa jo postenje, sta japonska znanstvenika leta 2016 dobila Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Ameriški biogerontolog  dr.Valter Longo je na univerzi UCLA raziskoval vlogo postenja na varovanje celic, s poskusi na miših pa  dokazal korist postenja pri raku (https://valterlongo.com/cancer/).

Bolezni civilizacije so posledica nezdravega načina življenja, vključno s preobjedanjem, stresom, umazanim okoljem in industrijsko pridelano hrano. Za razliko od pristopa klinik za postenje  slonijo  Preporodova načela na štirih stebrih zdravja: gibanju, druženju,  neokrnjeni naravi in postu. Ne vem, da bi kaj podobnega izvajali še drugje v razvitem  svetu.

Marjana Videnška zato s prepričanjem  predlagam za prejemnika nagrade Horus 2018.

Jana Valenčič